Ponovno branje in podčrtovanje dajeta občutek znanja, a ga hitro izgubimo. Raziskave kognitivne psihologije kažejo na tehnike, ki delujejo bolje – in niso nič težje.
Preberite večNemški psiholog Hermann Ebbinghaus je že v 19. stoletju pokazal, da novo znanje hitro pozabljamo, najhitreje v prvih urah in dneh. Vsako ponovitev pa krivuljo pozabljanja upočasni.
Dobra novica: ni nam treba ponavljati vsega vsak dan. Ponovitve, ki so pametno razporejene, so veliko učinkovitejše od ene dolge seje pred izpitom.
Zaprite knjigo in zapišite, kar se spomnite. Vsak priklic okrepi spominsko sled.
Ponavljajte po enem dnevu, treh dneh, enem tednu in mesecu.
Mešajte različne vrste nalog, namesto da rešujete deset enakih zapored.
Snov razložite drugemu ali sebi s preprostimi besedami. Kjer se zatakne, je vrzel.
Novo znanje povežite s primeri iz življenja in že znanim.
Kombinirajte besedilo z diagrami, miselnimi vzorci in skicami.
Na eno stran kartice napišite vprašanje, na drugo odgovor. Kartice razvrstite v pet škatlic. Vse začnejo v prvi.
Če odgovor poznate, kartica napreduje v naslednjo škatlico, ki jo ponavljate redkeje. Če ga ne, se vrne v prvo. Tako se največ ukvarjate s tem, česar še ne znate. Enako načelo uporabljajo številne aplikacije za učenje.
Ne povsem, a samo po sebi malo pomaga. Uporabite ga kot izhodišče za vprašanja.
Za večino je tišina boljša, zlasti pri zahtevnem branju. Instrumentalna glasba lahko pomaga pri rutinskih nalogah.
Odvisno od snovi, a že tri do štiri razmaknjene ponovitve bistveno izboljšajo dolgoročni spomin.
Imate vprašanje, popravek ali predlog za novo vsebino? Veseli bomo vašega sporočila.
[email protected]